Dolgoživost – kaj to sploh pomeni?
Prva asociacija ob dolgoživosti je seveda dolgo življenje. A dolgo življenje samo po sebi ne pomeni veliko. Smisel dolgega življenja ni v tem, da životarimo, ampak da živimo kakovostno življenje in ga delimo z ljudmi, ki jih imamo radi – in v tem je velikanska razlika. Iz grške mitologije poznamo zgodbo boginje Eos, ki je za svojega ljubimca Titona pri Zevsu izprosila nesmrtnost, vendar pa je pozabila na večno mladost. Titon je tako kmalu postal le še senca sebe, usahel starček, ki mu je bilo življenje v breme. To gotovo ni dolgoživost, ki si je želimo in to je spoznala tudi Eos, ki je Titona na koncu spremenila v črička in ga tako vsaj deloma odrešila muk.
Kakovostno dolgo življenje je torej tisto, kar zanima večino ljudi. Kako to doseči?
Ključni so trije temelji:
- zdrava prehrana,
- redno gibanje,
- druženje in povezanost z ljudmi.
Zdrava prehrana
Zdrava prehrana je osnova zdravja in dolgega življenja. Zelenjava in sadje, predvsem nepredelano, je temelj, na katerem bazira zdrav način prehranjevanja. Sadje in zelenjavo bi morali jesti dvakrat do trikrat na dan, na primer 1 skledo zelene solate, 2 manjša paradižnika, obrok kislega zelja, 1 jabolko, 1 banano in 1 breskev.
Vsak dan bi morali jesti žita in druge ogljikove hidrate, na primer kosmiče, kruh in krompir ali riž.
Prav tako vsak dan bi morali uživati mleko in mlečne izdelke, na primer 2 skodelici delno posnetega mleka, jogurt, manj masten sir.
Nekajkrat tedensko naj bi se na našem jedilniku znašlo meso in ribe, pri čemer naj ne bi pretiravali s količino.
V manjših količinah bi morali uživati različna rastlinska olja, surovo maslo, margarino, semena ipd.
Le redko pa je priporočeno jesti piškote, sladoled, pecivo, sladkor, paštete ipd.
Poleg vsega naštetega je zelo pomembno, da pijemo dovolj tekočine, predvsem vodo ali nesladkan čaj.
Redno gibanje
Telesna aktivnost je drugi temelj zdravega življenja. Strokovnjaki priporočajo zmerno telesno aktivnost, ki jo moramo izvajati redno. Na primer pol ure hitre hoje ali lahkotnega kolesarjenja petkrat na teden omogoči našemu telesu dobro kondicijo, obenem pa ga ne preobremeni in na ta način pripomore k dobremu počutju, zdravju in posledično daljšemu življenju.
Druženje in povezanost
Ljudje smo družbena (in družabna) bitja in druženje z drugimi ljudmi je za nas nuja, če želimo živeti zdravo, polno in dolgo življenje. Poleg stikov z vrstniki in prijatelji so še posebej pomembni stiki med generacijami. Povedano drugače, starši in otroci, stari starši in vnuki, strici in nečaki, starejša soseda in vaša osnovnošolka itd. Verjetno poznate iskrice v očeh babice in vnučka, ko sina pripeljete na obisk k svoji mami. Oba sta vznemirjena in srečna. Tudi, če se med obiskom zalomi in mora babica povzdigniti glas, sta ob slovesu še vedno oba vesela. Občutki sreče in zadovoljstva, lepi spomini in vznemirljivo pričakovanje ponovnega snidenja prispevajo k dobremu počutju obeh (ne le babice!) ravno toliko kot zdrava prehrana in redno gibanje.
Če svojega življenja ne delimo z družino in prijatelji, je dolgo in aktivno življenje manj verjetno, predvsem pa manj izpolnjeno.
Kdaj začeti z zdravim življenjem za dolgoživost?
Vprašanje je seveda retorično. Ljudje smo skupek genetike in okolja, v katerem živimo. Vse, kar v življenju naredimo (ali ne naredimo), vpliva na naše telo, na naše zdravje in posledično na kakovost in dolžino našega življenja. Nekdo, ki skrbi za vse tri stebre zdravega življenja (zdrava prehrana, gibanje in druženje), bo imel večje možnosti za dolgoživost in vitalno življenje tudi v pozni starosti. Jasno, izjeme potrjujejo pravilo. Vsi poznamo zgodbe o stoletnikih, ki so vse življenje kadili in pili domače žganje, ampak vprašajte se, koliko takšnih starostnikov, ki so še vedno čili, dejansko poznate.
Odgovor na vprašanje v naslovu je, ne glede na vašo starost, »takoj«.
NAMIG: Preizkusite Resveratrolov vrelec mladosti, prehransko dopolnilo, ki pomaga ohranjati vitalne procese v telesu.
Dodaj odgovor