Različno obnašanje, ki se pojavi med ženskami in moškimi, je velikokrat posledica razlik med moškimi in ženskimi možgani. Zato ni nič nenavadnega, da si marsikateri moški velikokrat zaželi, da bi lahko pogledal kaj se mota po ženskih glavah. To pa ni vse kar bi morali moški vedeti o ženski naravi.
Obdobje, v katerem se žensko telo pripravlja na menopavzo, imenujemo klimakterij ali predmenopavza. Gre za obdobje, ki traja nekaj let pred zadnjo menstruacijo in v katerem se izteče obdobje plodnosti. Ko ženska nima več menstruacije vsaj eno leto, nastopi obdobje menopavze.
Večina žensk se sooča z bolj ali manj izraženimi klimakteričnimi simptomi, pri nekaterih pa menopavza nastopi brez klimakterija. Najpogosteje se kažejo v fizioloških, duševnih in telesnih spremembah. Vse te spremembe, ki se pojavijo v obdobju klimakterija, so lahko zelo moteče, nikakor pa ne takšne, da se ne bi mogle z njimi uspešno spopadati.
Kaj se dogaja v ženskem telesu?
V jajčnikih nastajata ženska spolna hormona estrogen in progesteron, ki si ustvarita lasten ciklus vse od obdobja pubertete, ter se nadaljuje s prvo menstruacijo in nato skozi rodno obdobje. V obdobju klimakterija se hormonsko delovanje jajčnikov počasi ustavlja kar ženske najprej opazijo z nepredvidljivimi in nerednimi krvavitvami.
Menstruacijske krvavitve so tako lahko na eni strani šibkejše, na drugi strani pa izjemno močne. Prav tako ni nobenega posebnega pravila več glede trajanja menstruacijskega cikla. Le ta je lahko krajši ali pa krvavitve celo podaljšajo. Ko tvori telo le še majhne količine estrogena in nobenega progesterona več, krvavitev izostane.
Pešanje jajčnikov pa ne vpliva zgolj na uravnavanje menstrualnega ciklusa, ampak vpliva tudi na hormonsko delovanje drugih žlez z notranjim izločanjem, motene pa so tudi številne druge funkcije, ki jih vodijo ženski hormoni. Najpogosteje se to kaže v številnih telesnih in psihičnih težavah.
Ker jajčnika ustvarjata vedno manj ženskih in moških hormonov, njihovo vlogo prevzamejo druga tkiva in organi, nadledvična žleza, maščobno tkivo in mišice. Uspešnost delovanja teh organov je odvisna od splošne fizične kondicije in prehrane.
Klimakterij je obdobje, ko je čas za obisk ginekologa
Nerednost menstruacijskega ciklusa, ki so znak neenakomernega izločanja hormona, se kaže pri vsaki ženski zelo različno. Nekatere od njih se spopadajo z izjemno močnimi in dolgotrajnimi krvavitvami, ki se lahko pojavijo tudi dvakrat na mesec, ali pa le na 40 do 45 dni. Splošno pravilo je, da kadar se dve menstruaciji približata, se predvideva, da se bo menopavza pojavila v obdobju od 3 do 5 let, če pa gre za daljše intervale, lahko pričakujete pojav menopavze v obdobju 2 do 3 let.
Takšne neredne in obilne krvavitve so znak, da je potreben obisk pri ginekologu. V tem primeru se s pomočjo ultrazvoka izločijo morebitni drugi organski razlogi za krvavitev, kot so na primer pojav polipa na endometriomu ali cist na jajčnikih. Ginekolog vam lahko v tem primeru predpiše kontracepcijske tablete, ki zmanjšajo krvavitev in s tem možnost anemije oziroma pomanjkanja železa, ki se pojavi kot posledica pogostih ali močnih krvavitev.
S poznavanjem simptomov klimakterija se boste z njimi lažje spopadali
Nekatere ženske obdobje klimakterija doživljajo brez večjih duševnih in telesnih težav, druge pa pestijo različne težave, ki se kažejo v različnem obsegu. Pri soočanju z obdobjem klimakterija je najbolj pomembno poznavanje njegovih znakov, saj se na ta način z vsemi težavami lahko lažje spopadate. To pa še ni vse. S poznavanjem informacij in preudarnim ravnanjem lahko bistveno vplivate na kasnejši potek sprememb v obdobju menopavze, ki so na ta način lahko manj izrazite.
Brez vseh težav je v klimakteriju 15 do 20 odstotkov žensk, in neredna menstruacija je pri njih edini znak, da je nastopil konec reproduktivne funkcije. Najbolj zgodnji simptomi, s katerimi se soočajo vse druge ženske, pa so vročinski valovi, nočno potenje, nemir, razbijanje srca, razdražljivost, povišan krvni pritisk, pridobivanje telesne teže in depresivna razpoloženja.
Za lajšanje znakov klimakterija lahko ogromno storite sami
S kakšnimi duševnimi in telesnimi težavami se bodo ženske soočale v klimakteriju, je odvisno od okolja, obremenitev, pričakovanj, v veliki meri pa tudi od sposobnosti organizma, predvsem nadledvične žleze, da uravnava spremenjeno hormonsko ravnovesje. Nadledvična žleza je namreč tesno povezana z obnavljanjem življenjske energije, zato je ob prekomernih in dolgotrajnih obremenitvah obnavljanje življenjske energije nezadostno.
Skrb za zdravje je zato izjemno pomembno ne le v obdobju klimakterija, ampak v vseh življenjskih obdobjih:
- dovolj spanja: spanec naj traja vsaj 7 do 8 ur; dovolj kakovosten spanec je zelo pomemben za delovanje nadledvične žleze,
- sončenje: z izpostavljanjem kože soncu vsaj tri krat tedensko telesu zagotovimo dovolj vitamina D, ki bistveno pripomore k ohranjanju kostne mase. Le ta je izjemnega pomena v kasnejšem obdobju menopavze, ko pri mnogih ženskah obstaja resno tveganje za pojav osteoporoze. Ker je osteoporoza bolezen, ki se jo da veliko bolje preprečiti kot zdraviti, je zelo smiselno, da se s svojim osebnim zdravnikom pogovorite tudi o potrebi po dodatnem vnosu vitamina D v telo,
- uravnotežena prehrana: pomembna je uravnotežena prehrana z omejitvijo prečiščenih ogljikovih hidratov, priporoča se uživanje polnovrednih živil, ki vsebujejo rastlinske estrogene (soja, lan, oreščki, ovseni kosmiči, jabolka), dovolj vitaminov in mineralov,
- redna telesna dejavnost: sprehodi, plavanje in kolesarjenje so športi s katerimi boste ohranjale telo v dobri kondiciji; obremenitev prilagodite svojim sposobnostim, vsaj trikrat na teden,
- opustitev kajenja: kajenje zmanjšuje delovanje žlez, ki izločajo spolne hormone in pospešuje njihovo razgradnjo,
- rastlinski pripravki: lahko si pomagate z različnimi pripravki iz lekarne, ki lajšajo klimakterične težave,
- metode sproščanja: joga, meditacija in različne dihalne tehnike.
Za klimakterij so značilne tudi velike čustvene spremembe
Ženske v obdobju klimakterija doživljajo tudi številne čustvene spremembe. Le te se običajno kažejo v nihanju razpoloženja, ki je posledica večje občutljivosti. Na eni strani se tako razpoloženje menja od čustveno mirnega do razdražljivega, še posebej takrat, kadar jih bližnja okolica ne razume. Iz tega sledijo občutki obupa in depresije, predvsem zato, ker se običajno ženske spopadajo tudi z ugotovitvami, da niso več tako delovno sposobne kot včasih.
V tem obdobju prav tako niso redkost občutki tesnobe, motnje koncentracije in utrujenost, ki je velikokrat posledica pomanjkanja spanja. Zato je pomembno, da se ženske v obdobju klimakterija osredotočijo predvsem nase in na svoje občutke, predvsem pa da začnejo misliti pozitivno. Klimakterij ni obdobje, ki ga je potrebno zgolj preživeti, ampak je lahko tudi čas za vse pozitivne spremembe za katere do sedaj niste imele pravih razlogov.
Pozitivne misli lahko bistveno prispevajo k večji samopodobi, kar posredno vzpodbudi k odkrivanju novih interesov, uresničevanju želja in k bolj optimističnem soočanju s težavami v tem obdobju. Z raznimi dihalnimi tehnikami ali avtogenim treningom lahko v najtežjih trenutkih odvrnete negativne misli, se sprostite in na ta način poskrbite za boljše počutje.